K razpravi o Družinskem zakoniku

Pri razpravi ob sprejemanju družinskega zakonika se je treba zavedati nekaterih pravnih standardov Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki veljajo ne glede na rezultat te razprave.

Opozarjam, da imajo odnosi med istospolnimi partnerji nedvomno lahko značaj družinskega življenja v smislu 8. člena EKČP in to celo tedaj, ko njihova zveza ni niti registrirana, niti nimajo otrok. Pravno povsem mogoče je, da obstajajo tudi zakonske zveze med osebama istega spola. Vsakdo ima pravico do spremembe svoje spolne identitete (oz. spola). Vsak od istospolnih partnerjev ima ob izpolnjevanju splošnih posvojitvenih pogojev pravico, da posvoji partnerjevega biološkega otroka. Zavrnitev take zahteve za posvojitev, ki temelji zgolj na spolni usmerjenosti enega ali obeh partnerjev, primerljivemu heteroseksualnemu prosilcu (ki npr. živi v izvenzakonski skupnosti) pa je zagotovljena, pomeni diskriminacijo.

Ključno vprašanje v razpravi je res vrednostno. Vendar mora v demokratični družbi potekati zlasti tudi na nivoju pravnega vrednotenja oz. razbiranja meja med pravicami. Vsaj zame je ključno civilizacijsko vprašanje, koliko bomo pravici do enakega obravnavanja (prepovedi diskriminacije ter pozivanja k neenakopravnosti) priznali njeno pravno naravo.