Druga poročila, študije zagovornika
Neizpolnjene obveznosti države pri varstvu pred diskriminacijo
Zagovornik načela enakosti je pripravil obsežno posebno poročilo z naslovom Obveznosti države pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije. V njem je ocenil učinkovitost obstoječih varstvenih mehanizmov in ocenil stanje pravne varnosti na tem področju varstva človekovih pravic v Sloveniji.
Izsledki so izredno zaskrbljujoči in terjajo takojšnje odločne ukrepe za izboljšanje stanja. Predvsem pa ne trpijo nadaljnjega sprenevedanja države in v tem okviru zlasti vlade. Vlada je dolžna prevzeti odgovornost za korenite spremembe.
- Pravna sredstva za varstvo pred diskriminacijo obstajajo bolj ali manj le na papirju. Postati morajo enostavno dostopna, uporabniku prijazna, torej nezapletena in učinkovita. Sankcije v primeru kršitev morajo imeti odvračalne učinke.
- Zagotoviti je potrebno učinkovito, neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije, zlasti z ustanovitvijo in zagotovitvijo sredstev za delovanje neodvisnega specializiranega organa za varstvo pred diskriminacijo..
- Potrebno je oblikovanje in izvajanje učinkovitih in koordiniranih politik preprečevanja in odpravljanja diskriminacije.
Za to bodo potrebne zakonodajne spremembe, spremembe v organizacijski strukturi državne uprave in ustreznejša porazdelitev nekaterih pristojnosti, zlasti pa tudi odločnejša in bolj učinkovita politika preprečevanja in odpravljanja diskriminacije. Odgovornost za izboljšanje stanja je sicer skupna naloga vseh organov oblasti, vendar mora po naravi stvari odgovornost in iniciativno vlogo v tej fazi prevzeti vlada. Nihče ne more nadomestiti njene vloge političnega vodenja. Postati mora zgled.
Zagovornik sem bil imenovan v delovno skupino vlade za pripravo analize sedanje institucionalne ureditve zagotavljanja enakosti in varstva pred diskriminacijo[1]. Izsledki delovne skupine so dostopni tukaj. Ugotovljeno je, da je sedanji institucionalni položaj zagovornika neustrezen, da Slovenija nima ustreznega neodvisnega telesa za varstvo pred diskriminacijo ter da je potrebno izboljšati organizacijo organov za ustvarjanje protidiskriminacijskih politik. Ugotovitve so točne, vendar pomanjkljive.
Iz smisla in namena nalog delovne skupine izhaja, da bi ta morala pripraviti tudi celovito analizo sedanje ureditve varstva pred diskriminacijo, analizo (vseh) varstvenih obveznosti Republike Slovenije v razmerju do zakonodaje Evropske unije in drugih mednarodnih aktov ter predlog novega koncepta institucionalne varstvene ureditve. Naloga je bila celovito izpolnjena, tudi glede velike večine institutov varstva pred diskriminacijo, vendar le, če se ob tem upošteva tudi prispevek oz. manjkajoče vsebine iz poročila Zagovornika. Zagovornik sem samoiniciativno v celoti prevzel zadnjo nalogo in obširno analiziral vse ključne probleme in nakazal rešitve.
Sistem, ki bo učinkovito preprečeval in odpravljal diskriminacijo je treba šele vzpostaviti. Ker ga ni, država krši številne mednarodne obveznosti, evropski acquis, pa tudi svojo temeljno (ustavno) dolžnost zagotoviti učinkovito varstvo pred diskriminacijo.
Država ne spoštuje pravice vsakogar do učinkovite, neodvisne in nepristranske pomoči pri pravnem varstvu pred diskriminacijo.
